DAN ODPRTIH VRAT
KDAJ? 14. februar 2019 od 16.00 do 19:00 ure
KJE? Poslovni center Slavija - 7. nadstropje
ZAKAJ? Brezplačna testiranja znanja, svetovanje, vpis!

Novice

Božič nekoč in danes

25. decembra kristjani po vsem svetu praznujejo božič kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa, osrednje osebnosti krščanske vere, Božjega sina, odrešenika in mesije. V pravoslavnih družbah se zaradi uporabe julijanskega koledarja praznuje božič 6. januarja.

Zmotno je prepričanje, da božič izvira iz krščanske tradicije. Zametki praznovanja tega praznika segajo namreč daleč v obdobje pred krščanstvom, ko so številna poganska ljudstva častila nastop zimskega solsticija, trenutka, ko se dan začne ponovno daljšati, svetlo premaga temo in dobro zmaga nad zlom. Več tisoč let se ljudje na ta dan zbirajo na posebnih mestih (npr. Stonehenge), kjer s plesom, pesmijo in meditacijo še danes častijo zimski solsticij in se veselijo daljših, s soncem obsijanih dni.

Tradicionalni krščanski praznik, kot ga poznamo danes, se je začel praznovati šele v četrtem stoletju našega štetja, ko je Cerkev za dan rojstva Jezusa Kristusa in hkrati za začetek novega leta določila 25. december in s tem odpravila rimski koledar, po katerem je za prvi dan novega leta veljal 1. januar. Tako je ostalo do 17. stoletja, ko je papež za dan novega leta ponovno določil 1. januar in s tem rojstvo Jezusa ločil od začetka novega leta.

Tudi okraševanje okolja z zelenjem je zelo star običaj. Ljudje so ob praznovanju zimskega solsticija svoje domove radi okrasili z zimzelenim rastlinjem. Postavljanje in okraševanje božičnih drevesc pa se je prvič pojavilo v 17. stoletju med protestanti in se v naslednjih dveh stoletjih razširilo po Evropi. V Sloveniji so se božična drevesa pojavila veliko kasneje, šele na začetku 20. stoletja, prav razširila so se komaj po koncu druge svetovne vojne. Pred tem so krasili ljudje svoje domove za božič z jaslicami, s čimer so poskušali prikazati globlji pomen božiča. Sveto pismo pravi, da se je Jožef z visoko nosečo Marijo odpravil v Betlehem. Ko nista našla prenočišča, sta se zatekla v hlev, kjer je Marija rodila sina in ga položila v jasli.

V krščanskih deželah je v noči iz 5. na 6. december pridne otroke obdaroval radodarni svetnik sveti Nikolaj, bolj znan kot Miklavž, a ga je na začetku 20. stoletja začel izpodrivati novi dobri mož, in sicer Božiček, ki obdaruje ljudi in ima malo zveze s praznikom. Božiček, ki v krščanstvu sploh ne obstaja in je svojo vizualno podobo dobil leta 1931 s spretnim oglasom ameriškega proizvajalca priljubljene pijače Coca-Cola, nato pa se preko ameriških filmov in glasbe razširil tudi k nam. Današnji, novodobni Božiček je precej potrošniško usmerjen, povezan z visokimi izdatki za nakup daril, voščilnic, hrane, okraskov itn.

Kljub vse bolj komercialno obarvanemu času in potrošniški mrzlici pa predstavlja danes božič, tako vernim kot nevernim, veselje in velja predvsem za družinski praznik, ob katerem se zbere vsa družina, se obiščejo prijatelji in si ljudje vzamejo čas zase in drug za drugega.

Avtor: Hiša jezikov


© 2019 Hiša Jezikov | Splošni pogoji | Kazalo strani