Članki

Zgodnje učenje tujega jezika kot ključ do uspeha

Kaj je dobro za mojega otroka in ob katerem trenutku mu naj nekaj nudim, sta vprašanji, s katerima se ob različnih situacijah spopadajo vsi starši. Da je jezikovna kopel odličen način učenja tujega jezika, smo vam predstavili v prejšnjem članku, kjer pa se nismo dotaknili vprašanja, kdaj naj bi bil pravi čas za začetek učenja tujega jezika.

Zgodnje učenje tujega jezika spodbuja večjezičnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika definira večjezičnost povsem enostavno, in sicer kot »znanje in redna raba več jezikov«. Dr. Alja Lipavic Oštir, jezikoslovka, ki se že vrsto let predvsem na teoretični ravni ukvarja s poučevanjem tujih jezikov, pa v povezavi s CLILom (Content Learning Integrated Language) govori o funkcionalni pismenosti. Ta se sicer po definiciji ne razlikuje dosti od klasične večjezičnosti, medtem ko v ospredje postavlja posamezne spretnosti obvladovanja jezika. Te so: poslušanje, branje, pisanje in govorjenje. Upoštevanje teh spretnosti pomeni, da na jezik gledamo funkcionalno, zato je posledično tudi govora o funkcionalni večjezičnosti. Eden izmed temeljnih teoretičnih prepričanj funkcionalne večjezičnosti pa je, da se naštetih jezikovnih spretnosti v poljubnem jeziku učimo in jih razvijamo na način, na kakršnega jih bomo kasneje tudi uporabljali v konkretni situaciji. Večjezična je potemtakem vsaka oseba, ki redno uporablja dva ali več jezikov in ima razvito sposobnost preklapljanja med njimi.

Prvi tuj jezik naj ne bo angleščina
Na tem mestu seveda ne gre za nikakršno antipropagando angleškemu jeziku, temveč zgolj za dejstvo, da so v kasnejših letih še zmeraj dane idealne okoliščine za učenje angleškega jezika, medtem ko je ta vlak »odpeljal« za marsikateri drugi tuji jezik. Pomemben razlog za to je motivacija, ki v času adolescence zaradi vseprisotnosti angleškega jezika v svetu zabavne industrije in medijev nasploh upade v primerjavi z neangleškimi jeziki.
Seveda pa nemotivacija oziroma osredotočenost na angleščino s pedagoškega in didaktičnega vidika nikakor nista razloga številka 1, zaradi katerih se splača v zgodnjem razvojnem obdobju začeti učiti tuji jezik, ki ni angleščina. To obdobje je namreč idealno, da otroci s pomočjo CLILa oziroma jezikovne kopeli na povsem naraven in spontan način usvojijo kateri koli tuji jezik.
Obstaja pa še en dober razlog. Kadar je cilj večjezičnost, ki vključuje tudi angleški jezik, se splača najprej učiti neki drugi germanski jezik. Ker je angleščina strukturno dokaj enostaven jezik, se splača najprej učiti zahtevnejšega jezika, recimo nemščino, zaradi česar je kasnejše razumevanje jezikovnih zakonitosti in pridobivanje besedišča v angleškem jeziku enostavneje.

Zgodnje učenje tujega jezika ne vpliva na materni jezik
Ker so načeloma strukture in besedišče maternega jezika že razvite, ko pride do učenja tujega jezika, je strah pred učenjem novega ali drugega jezika odveč. Zaradi okoliščine, da se novo znanje poveže z obstoječim in da si lahko novo ali sveže znanje prikličemo v spomin s pomočjo starejših veščin, pa tudi ne podpira teze, da zgodnje učenje tujega jezika negativno vpliva na obvladovanje materinščine.
Enako velja za uporabo jezikovne kopeli v šoli. Uporaba določene terminologije v tujem jeziku ne pomeni, da bo zaradi tega znanje v prvem jeziku slabše. Ker poteka pouk nejezikovnih predmetov dopolnilno in ne ločeno ali izključujoče, se učijo učenci istih veščin na različne načine in s tem pridobijo različne poglede na snov, kar zagotovo predstavlja prednost.
Sicer pa je tudi znanstveno dokazano, da se tuj jezik oziroma tuje jezike učimo na podoben način, kot se učimo materni jezik. Možgani predelujejo jezikovne strukture zmeraj na skupni način, kar pomeni, da poteka učenje jezika po določenem zaporedju, ki ga ni možno spremeniti ali nanj vplivati s poučevanjem. To pa ponovno dokazuje, da je najučinkovitejše tisto učenje, ki upošteva naravne strategija učenja jezika.

Optimalna starost za učenje tujega jezika med 4 in 10 letom
Končno smo torej prišli do številke, ki je od začetka tega članka visela v zraku. Strokovnjaki so uspeli dokazati, da je idealna starost za učenje tujega jezika med 4 in 10 letom, ko so otroci v dobi vedoželjnosti in je motivacija za usvajanje novih stvari na vrhuncu. Otroci so v tem obdobju najbolj pripravljeni za sodelovanje in sprejemanje novih dražljajev, ker pa je učenje tujega jezika tako ali tako vpleteno v igro in druge aktivnosti, ki so otrokom zanimive, je motivacija temu primerno še dodatno visoka. Ker otroci v zgodnjem razvojnem obdobju še nimajo dokončno izoblikovanega sistema nazorov in vrednot, ne poznajo pravih zadržkov pred spoznavanjem novih izkušenj, kar pa tuji jezik zagotovo je. Zato nekako velja zlato pravilo: prej je boljše.

Avtor: Dejan Klančič, prof. nem. in uni. dipl. prev.
© 2018 Hiša Jezikov | Splošni pogoji | Kazalo strani