Članki

Pozitivni učinki učenja tujega jezika

Motivacije za učenje tujih jezikov so od človeka do človeka različne. Nekateri se učijo nekega jezika, ker sicer ne bi več mogli (dovolj) uspešno opravljati dela, s katerim si služijo vsakdanji kruh. Drugi se učijo tujega jezika, ker v sebi čutijo potrebo ali željo po sporazumevanju v več kot le maternem jeziku, saj so (spet) zaradi svoje narave dela ali zato, ker pač enostavno radi potujejo in spoznavajo nove ljudi in dežele, v nenehnem stiku s tem ali onim nematernim jezikom. Potem pa še obstaja ena skupina ljudi, ta je po navadi mlajša od predhodno omenjenih, ki se jezika mora učiti, ker jim tako veleva izobraževalni program, v katerega so vključeni.
Kdo spada v prvo, drugo ali tretjo skupino, na tem mestu ni treba posebej razlagati, saj to po eni strani sploh ni pomembno, medtem ko je po drugi strani odgovor tudi več kot očiten. Česar pa morda niste vedeli, je okoliščina, da ne glede na to, v katerem življenjskem ali starostnem obdobju se začnete učiti tujega jezika, je rezultat zmeraj enak. In sicer pozitiven za vaše zdravje oziroma dobro počutje.

Izboljšan spomin
Potrjeno je, da je delovni spomin, ki skrbi za shranjevanje in obdelavo informacij v kratkem časovnem obdobju, bolje razvit pri dvojezičnih govorcih.

Višja sposobnost koncentracije
Ljudje, ki govorijo več jezikov, so navajeni, da neprestano preklapljajo med enim in drugim jezikom oziroma da se odločajo, kateri jezik bodo v obstoječi situaciji uporabili. Na podlagi tega so možgani že navajeni, da se na eno stvar osredotočijo, medtem ko so sposobni druge nepomembne dejavnike preslišati ali spregledati. Posledično to pomeni, da se dvojezične osebe boljše koncentrirajo in boljše obvladujejo motnje iz okolja.

Opravljanje več opravil naenkrat
Poleg tega, da so ljudje, ki obvladajo več jezikov, sposobni boljše koncentracije in se ne pustijo tako enostavno zmotiti, jim te iste sposobnosti koristijo tudi pri tem, da opravljajo več opravil naenkrat. Ker so njihovi možgani zaradi poznavanja več jezikov navajeni preklapljanja iz enega v drugega, jim tudi preklapljanje med enim in drugim opravilom predstavlja manjše težave.

Izboljšane kognitivne sposobnosti
Študije so pokazale boljše rezultate dvojezičnežev pri testih bralnega razumevanja, ustne komunikacije in inteligence na splošno. Pod črto to pomeni, da s povišanim jezikovnim znanjem lažje pridobivamo druga znanja. Pri tem pa ni pomembno, kakor poudarjajo strokovnjaki, kdaj se človek začne učiti jezika. Tudi s poznim učenjem tujega jezika si bo lahko vsak izboljšal kognitivne sposobnosti.

Lažje sprejemanje odločitev
Če govorite več jezikov, lažje sprejemate nove odločitve, kajti pri odločanju ste sposobni zaznati tudi najmanjše detajle in podrobnosti, ki so odločilne. Ali povedano drugače: sposobnost razumevanja kompleksnejši situacij je večja, zaradi česar je sprejeta odločitev kakovostnejša.

Boljše zaznavanje razlik
Na podlagi poznavanja dveh ali več jezikov so večjezični govorci sposobni bolje razlikovati med jeziki. Pri tem pa ni pomembno, da ta jezik tudi aktivno ali pasivno obvladajo. Zaradi te sposobnosti tudi sicer lažje zaznajo razlike med določenimi stvarmi.

Boljše znanje maternega jezika
Ko se učite drugega jezika, posredno izboljšate tudi znanje maternega jezika. Z učenjem slovničnih pravil tujega jezika postanejo strukture prvega jezika same po sebi bolj zavedne, medtem ko vpliva izboljšan besedni zaklad enega jezika hkrati na boljši besedni zaklad drugega. Na podlagi tega se izboljša sposobnost tvorjenja besedil, s čimer postane človek tudi boljši govorec.

Rast možganov
Znanstvenikom je uspelo dokazati, da učenje tujih jezikov vpliva na rast določenih delov možganov, ki sicer ne rastejo, ko se učimo kakšen nejezikovni predmet. Sicer znanstveniki zaenkrat še niso uspeli povedati, zakaj točno predstavljajo večji možgani prednost, a slabost zagotovo ne morejo biti.

Preprečuje demenco
Četudi pozitiven učinek večjih možganov ni dokazan, pa je dokazano, da vse ostale možganske aktivnosti, ki so povezane z učenjem tujega jezika, pozitivno vplivajo na zdravje možganov. V primerjavi z enojezičnimi govorci se pojavi demenca pri dvojezičnih govorcih do 5 let kasneje.

Ne glede na to, katera prednost učenja tujega jezika vam je najbolj ostala v spominu ali je naredila največji vtis na vas, z učenjem ali znanjem tujega jezika boste zagotovo več kot samo enkrat v prednosti pred tistimi, ki obvladajo samo en jezik.

Avtor: Dejan Klančič, prof. nem. in uni. dipl. prev.
© 2018 Hiša Jezikov | Splošni pogoji | Kazalo strani