Članki

Koliko besed potrebujem za tekoče obvladanje tujega jezika?

Čeprav klasični pouk tujega jezika, kot ga poznamo iz osnovnih ali srednjih šol, nakazuje, da je slovnica pri učenju tujega jezika najpomembnejša, seveda ni tako. Slovnica nekega jezika sicer pove in predstavi, po kakšnem sistemu določene stvari delujejo, toda pod črto so besede ene in edine, ki že od nekdaj nosijo pomen. Toda ali je možno nekako izmeriti, koliko besed potrebujemo, da se lahko štejemo med aktivne govorce nekega jezika? Lahko. Poglejmo si, kako.

Koliko besed obsega en jezik?
Angleški in nemški jezik sta najpogostejša tuja jezika, ki se ju učimo v Sloveniji. Iz tega razloga je smotrno, da si ogledamo, koliko besed ta dva jezika sploh obsegata. Slavni slovar Oxford Dictionary premore 171,476 besed, medtem ko naj bi bilo vseh angleških besed po ocenah taistega slovarja okoli 620.000. Nemščina v tej zvezi sploh ne zaostaja za angleščino, saj navaja nemški slovar knjižnega jezika Großes Wörterbuch der deutschen Sprache iz leta 2013 kar 200.000 leksemov, medtem ko je lingvistom pred kratkim uspelo dokazati, da naj bi nemščina obsegala kar preko 5 milijonov besed.

Koliko besed potrebujem za sporazumevanje?
Navedene številke so resnično vrtoglave, toda za aktivno obvladovanje nekega jezika seveda ni treba poznati toliko besed. Še zdaleč ne. Znani ameriški jezikoslovec in poliglot prof. Alexander Arguelles je na podlagi španščine izdelal tabelo, ki nudi realen vpogled v število besed, ki bi jih moral človek poznati za različne vrste komunikacije:

250 besed sestavlja jedro vsakega jezika, brez katerega ni mogoče tvoriti stavkov.
750 besed je del vsakdanjega jezika, ki jih uporablja vsaka oseba v vsakodnevni rabi.
2500 besed je potrebnih, da lahko izrazimo vse, kar želimo, četudi se poslužujemo pri tem smešnih opisov. Naravni govorec bi te stvari pogosto izrazil povsem drugače.
5000 besed sestavlja aktivni besedni zaklad neizobraženega naravnega govorca.
10000 besed sestavlja aktivni besedni zaklad naravnega govorca z višjo izobrazbo.
20000 besed obsega pasivni besedni zaklad, ki je potreben, da beremo in povsem razumemo knjige priznanih avtorjev.

10000 besed za obvladovanje tujega jezika?
Za obvladovanje tujega jezika je potemtakem dovolj, da se človek nauči 10000 besed? Nikakor ne. Pasivno obvladanje besed še ne pomeni aktivnega znanja jezika, saj jezik ni samo golo nizanje različnih besed druge za drugo. In hkrati obvladovanje jezika ne pomeni samo poznavanje besed in njihovega pomena, temveč je te treba znati tudi v pravilni obliki, se pravi pravilno spregane ali pravilno sklanjane, uporabiti v ustreznem oziroma želenem kontekstu.

1000 besed za obvladovanje tujega jezika!
Tabela Alexandra Arguellesa je že nakazala, da je za vsakodnevno komunikacijo potrebnih manj besed, kot bi človek mislil. Toda Mark Davies je s svojo analizo španskega jezika uspel dokazati, da morate poznati le nekaj več kot 1000 besed, da se lahko brezskrbno pogovarjate v španskem jeziku.


Število besedPisani jezikGovorjeni jezik
španščinaangleščinanemščinašpanščinaangleščinanemščina
1000 najpogostejših77,878,468,487,884,382,6
2000 najpogostejših85,183,374,6592,790,387,0
3000 najpogostejših88,9//94,0//


Kako moramo razumeti v tabeli predstavljeno statistko? 1000 najpogostejših španskih besed predstavlja 77,8 % vseh besed v pisni in celo izredno visokih 87,8 % vseh besed v ustni komunikaciji. Če se boste torej naučili 1000 najpogostejših španskih besed, boste razumeli skorajda nekje 80–90 % celotne komunikacije. Ker pa moramo poznati 90 % besedišča, da lahko preostalih 10 % brez težav razumemo iz konteksta, je za obvladovanje španščine dovolj, da se naučimo nekaj več kot 1000 najpogostejših besed, nakar se preostale besede učimo sproti na podlagi komunikacije – pisne ali ustne.
Proces učenja je podoben tudi v angleškem in nemškem jeziku, le s to razliko, da sta oba jezika z vidika besednega zaklada bogatejša, kar pomeni, da mora biti izhodiščno število naučenih najpogostejših besed temu primerno višje. Predvsem pri pisni nemščini je razlika v številu najpogostejših besed najočitnejša, zaradi česar je na tem področju potrebnega dosti več začetnega dela in načrtnega učenja, preden se začnemo učiti jezika povsem spontano in naravno.

Avtor: Dejan Klančič, prof. nem. in uni. dipl. prev.



© 2019 Hiša Jezikov | Splošni pogoji | Kazalo strani